sreda, 29. avgust 2007

Možganostroj - 1.poglavje

Možganostroj je zgodba o nekoliko drugačnem Batmanu iz drugačne perspektive v drugačnem vesolju in pod drugačnimi okoliščinami...

Batman se je, sedeč v udobnem papirnatem naslonjaču, ponosno oziral po skrivni sobi in občudoval svojo najnovejšo pridobitev - digitalno-paranoično tehnologijo na osnovi mišje-golobjih možganov. Natanko pred dvema dnevoma pritihotapljenih iz Albanije.
Za spremembo je imel vso galaktično srečo na svoji strani. Albanci so že nekaj časa razmišljali, kako se znebiti dotrajanih možganov; rok trajanja jim je potekel že pred sedmimi leti. In to je bilo tudi za albansko industrijo nekoliko preveč. Niso pa vedeli, da se jih da s pomočjo Alfa-Beta-Centaurijskim polnilca, ki so ga Batmanu posodili Gurgoni med svojim zadnjim obiskom na Zemlji, obnoviti na zelo preprost način.

Za možganostroj je Batman izvedel po naključju iz zaupnih virov stare tetke Cilke. In od takrat je razmišljal le še o tej mašini, s katero bi lahko odgovoril na vsako zastavljeno vprašanje. Naslednjič, ko bo spet šel na obisk v vrtec, ne bo več v zadregi in mu ne bo več nerodno pred vprašanji malčkov. Pa tudi vseh zlob in hudob bi se lahko enkrat za vselej otresel. Župan ga je zadnji čas s svojim branjem levitov spravljal že ob živce.
»Kedaj bož tse kaj sturil, dragi muj Batmen? Ne moram ti kar samo gnare dejvati, pa ti nula sturiti. Tiko tou vejč neja grej. Davli ti to malo tote grdobjavsaste dejdce polovit, tej pa sej boma tej zmejnla.«
»Gospod župan…«
Zavil je z očmi. Kar slabo mu je bilo, ko je moral to spako naslavljati z županom.
»Gospod župan, torej… za vašo informacijo, še malo mi manjka do prijetja Zlobnega Jima, ki je kriv za pomanjkanje zobne paste. Vi kar nič ne skrbite, zagotavljam vam, da se bo vse uredilo samo po sebi…«
V mislih ga je preklinjal in si izmišljal najstrašnejše metode mučenja za tiste, ki so izvolili Jimmyja Sratchko za župana. Upal je, da je Sratchko prvič in zadnjič župan, drugače se bo pridružil drugi strani zakona. Saj bi to že zdavnaj storil, vendar še zmeraj ni ugotovil, kako se zločinci preživljajo.
Po enciklopedijah je brskal za kakršenkoli podatek na to temo. Resnici na ljubo - našel ni ničesar, ker je zmeraj, še preden je našel pravo geslo, pobrisal iz knjižnice. Ne more se znebiti fobije pred ognjeno pobarvanimi knjižničarkami; zdi se mu, da na vsakem koraku prežijo nanj in mu skušajo odvzeti nedolžnost, ki jo s tako težavo varuje ravno pred pohotnimi rdečelasimi knjižničarkami.

0 komentarjev: