Žalostni dnevi

Dež ima čuden vpliv, blagodejen in depresiven hkrati. Vsi problemi so večji, temnejši, samo obstajanje pa postane analiziranje samega sebe. Včeraj sem gledala What Dreams May Come, spet. Solze, spet. Praznina in žalost tam kjer bi morala biti povezanost in veselje. Življenje pač ni potica.

Nič... potrebno bo speči novo pecivo in razmišljati o planu B. Nič se ne spremeni, če se ne spremeniš sam.

Možganostroj - 1.poglavje

Možganostroj je zgodba o nekoliko drugačnem Batmanu iz drugačne perspektive v drugačnem vesolju in pod drugačnimi okoliščinami...

Batman se je, sedeč v udobnem papirnatem naslonjaču, ponosno oziral po skrivni sobi in občudoval svojo najnovejšo pridobitev - digitalno-paranoično tehnologijo na osnovi mišje-golobjih možganov. Natanko pred dvema dnevoma pritihotapljenih iz Albanije.
Za spremembo je imel vso galaktično srečo na svoji strani. Albanci so že nekaj časa razmišljali, kako se znebiti dotrajanih možganov; rok trajanja jim je potekel že pred sedmimi leti. In to je bilo tudi za albansko industrijo nekoliko preveč. Niso pa vedeli, da se jih da s pomočjo Alfa-Beta-Centaurijskim polnilca, ki so ga Batmanu posodili Gurgoni med svojim zadnjim obiskom na Zemlji, obnoviti na zelo preprost način.

Za možganostroj je Batman izvedel po naključju iz zaupnih virov stare tetke Cilke. In od takrat je razmišljal le še o tej mašini, s katero bi lahko odgovoril na vsako zastavljeno vprašanje. Naslednjič, ko bo spet šel na obisk v vrtec, ne bo več v zadregi in mu ne bo več nerodno pred vprašanji malčkov. Pa tudi vseh zlob in hudob bi se lahko enkrat za vselej otresel. Župan ga je zadnji čas s svojim branjem levitov spravljal že ob živce.
»Kedaj bož tse kaj sturil, dragi muj Batmen? Ne moram ti kar samo gnare dejvati, pa ti nula sturiti. Tiko tou vejč neja grej. Davli ti to malo tote grdobjavsaste dejdce polovit, tej pa sej boma tej zmejnla.«
»Gospod župan…«
Zavil je z očmi. Kar slabo mu je bilo, ko je moral to spako naslavljati z županom.
»Gospod župan, torej… za vašo informacijo, še malo mi manjka do prijetja Zlobnega Jima, ki je kriv za pomanjkanje zobne paste. Vi kar nič ne skrbite, zagotavljam vam, da se bo vse uredilo samo po sebi…«
V mislih ga je preklinjal in si izmišljal najstrašnejše metode mučenja za tiste, ki so izvolili Jimmyja Sratchko za župana. Upal je, da je Sratchko prvič in zadnjič župan, drugače se bo pridružil drugi strani zakona. Saj bi to že zdavnaj storil, vendar še zmeraj ni ugotovil, kako se zločinci preživljajo.
Po enciklopedijah je brskal za kakršenkoli podatek na to temo. Resnici na ljubo - našel ni ničesar, ker je zmeraj, še preden je našel pravo geslo, pobrisal iz knjižnice. Ne more se znebiti fobije pred ognjeno pobarvanimi knjižničarkami; zdi se mu, da na vsakem koraku prežijo nanj in mu skušajo odvzeti nedolžnost, ki jo s tako težavo varuje ravno pred pohotnimi rdečelasimi knjižničarkami.

Plan B

Že ves teden razmišljam o razmerjih na daljavo, o srčnih zadevah in o stopnji zadovoljstva z lastnim življenjem. Kolega ima na Japonskem prijateljico, sam ji reče punca. Že nekaj časa naju s kolegico sprašuje po (ženskem) mnenju o marsičem. Ali punco vsak dan razvajati in ji govoriti, kako jo ima rad, ali jo dati za nekaj ur, dni, ... na "hladno", ali midve hodiva ven sami ali s svojimi partnerji (njegova punca namreč hodi žurat sama - razumljivo, če je on tukaj, ona tam)...
Po dolgih debatah smo ugotovili, kar vsakdo slej kot prej ugotovi: zaupanje partnerju je temelj zdravega odnosa. Določena, razumljiva meja ljubosumja je seveda zdrava, ker lahko sicer partner pomisli, da ti je vseeno. Vendar ta meja ne sme biti postavljena previsoko - ljubosumje in/ali pretirana pozornost začne dušiti.

Smešno. Prišli smo do spoznanja, da obstajajo tri vrste parov. V prvem primeru se imata oba partnerja oba enako rada. Idealno, bi človek pomislil. Vendar so takšni pari redkost in ponavadi živijo v svojem malem vesolju. Se pravi, nič uporabnega za večino od nas. V drugem primeru sta oba partnerja dokaj oddaljena oz. svobodna, kar dandanes ni več redkost. Nekateri jim hudobno pravijo "f***buddies" ali "f***friends". V tretjem primeru, ki je po mojem mnenju najbolj pogost, pa ima eden partner drugega "bolj rad". Kaj pomeni imeti "bolj rad"? Da se mu bolj razdaja, da je bolj toleranten, da bi za njega naredil vse in še več, da je pripravljen (po)trpeti ob nepozornosti. Vse lepo in prav, ampak včasih se zgodi, da rok uporabe potrpežljivosti in razdajanja poteče. Kaj pa potem?
Dobro je, če imaš plan B. Plan B je lahko karkoli - druga oseba, stvar, delo(holizem), hobi. Vse, kar prepreči, da se po nesrečni izkušnji s partnerjem ali po preteku roka uporabe potrpežljivosti sesuješ kot hišica iz kart, ki jo preseneti orkan. Je grdo in nesramno imeti plan B? Kaj pa plan C, D in E? Alternative resničnosti so neboleče, če jih obdržiš v svoji glavi. Veš pa, da so tam in da čakajo na svojih pet minut. Če bo potrebno.

Kolegu sem rekla, naj si omisli plan B, v primeru, da se njegov japonski film žalostno konča. Vsi japonski filmi, ki sem jih do sedaj gledala, so se. Ta je sicer v njegovi lastni režiji, vendar je odvisen od muhavosti glavne igralke.

Začelo se je...

Razkurila sem se in... tukaj je. Nov začetek, novo ime, nov pogled na stare stvari. Kar se novih tiče - se še nisem odločila.

Ščepec humorja, dve žlici ironije, satire in cinizma, premešano, zapečeno in pripravljeno za serviranje.